Stonoga je svoje ime dobila zaradi številnih nog. Angleško in francosko govoreči ji celo pravijo tisočnoga, čeprav do pred kratkim živali s tako velikim številom nog nismo poznali. Leta 2021 pa so v Avstraliji odkrili vrsto z znanstvenim imenom Eumillipes persephone, ki ima kar tisoč tristo šest nog!
Pri lovu ima stonoga veliko prednost: svojo hitrost. Zaradi številnih nog lahko v minuti z lahkoto preteče razdaljo metra in pol. To je precejšnja hitrost, če upoštevamo, da je dolga le tri centimetre. Je veliko hitrejša od večine svojih žrtev, žuželk in pajkovcev, s katerimi si deli gozd in ki nimajo toliko nog kot ona ...
Kako se stonoga razmnožuje in kaj še so prednosti njenih nog pa izveste ob poslušanju epizode Zverinic.
Avtor literarnega dela: Thibault Marthi
Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma
Režiserka: Saška Rakef
Igralca: Blaž Šef in Anja Novak
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič
Urednik oddaj: Alen Jelen
Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Lektorica: Tinka Kos
Fonetičarka: Mateja Juričan
Strokovni pregled besedila: dr. Rudi Verovnik, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
--------
9:21
--------
9:21
Trilobit: Življenje, smrt in ponovno rojstvo trilobita
Trilobit je živel pred petsto milijoni let. Družil se je z drugimi prav tako posebnimi bitji, oboževal je debele črve, ki si jih je odščipnil s svojimi škarjastimi nogami, se zvijal v kroglico in se skrival v blatnem mulju ...
Trilobit je bil ploščat in velik kot kos toaletnega mila. Pod široko, ščitu podobno glavo je imel petnajst parov členkastih nog. Njegovo telo je bilo zgrajeno iz treh delov, od tod tudi njegovo ime: trilobit, to pomeni trije deli, dva dela telesa ob strani in osrednji telesni del od glave do repa. Kljub nekaterim podobnostim z raki enakonožci so trilobiti le njihovi zelo oddaljeni sorodniki - več o njih pa v tokratnih Zverinicah.
Avtor literarnega dela: Gwénael David
Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma
Režiserka: Saška Rakef
Igralca: Blaž Šef in Anja Novak
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič
Urednik oddaj: Alen Jelen
Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Lektorica: Tinka Kos
Fonetičarka: Mateja Juričan
Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije
--------
12:35
--------
12:35
Divji prašič: Prijateljstvo med divjimi svinjami
Če ste mislili, da je življenje v gozdu lahka stvar, to za divjega prašiča ne velja. Med raznašanjem semen, iskanjem hrane z ritjem po zemlji in skrbjo za svoje mladiče nima prav nobenega časa za počitek.
Divji prašič je zelo podoben domačemu prašiču. Na vrhu glave ima trikotne uhlje in na koncu kratkih nog črne parklje. Je daljši od enega metra. Iz gobca mu štrlita podaljšana podočnika ali čekana. Glava stožčaste oblike ima koničast rilec, s katerim lahko rije po tleh in ga uporablja kot lopato.
Te živali so večino časa dejavne ponoči. Takrat je varneje in mirneje kot podnevi. Prehodijo ozemlje, ki lahko meri več deset kvadratnih kilometrov, samo da bi našle vodo in hrano ali pa se preprosto oddaljile od plenilcev. To je toliko, kot če bi vsak dan prečkale majhno mesto.
Več o divjem prašiču pa slišite v tokratni epizodi Zverinic.
Avtor literarnega dela: Thibault Marthi
Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma
Režiserka: Saška Rakef
Igralca: Blaž Šef in Anja Novak
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič
Urednik oddaj: Alen Jelen
Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Lektorica: Mojca Blažej Cirej
Fonetičarka: Mateja Juričan
Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije
--------
9:48
--------
9:48
Kačji pastir: Mojster letenja
Na svetu obstaja približno šest tisoč vrst kačjih pastirjev. V Franciji so našteli 90, v Sloveniji pa 73 vrst. Njihovo telo je pogosto črno, modro ali sijoče zeleno, vendar so lahko tudi drugih barv, odvisno od vrste. Največji lahko zrastejo do sedem centimetrov v dolžino, njihov razpon kril pa meri enajst centimetrov.
Kljub vitki postavi in eleganci je kačji pastir mojster letenja in neusmiljen lovec. Nobena žuželka mu ne uide. Hrani se samo z majhnimi žuželkami, ki jih ulovi med letom. Ob pomoči velikih, sestavljenih oči svoj plen zlahka opazi. Njegove oči so zelo izpopolnjene in učinkovite, sestavljene iz več tisoč med seboj neodvisnih enot. Zaradi njih ima kačji pastir zelo široko vidno polje, več kot 180 stopinj. Nič mu ne uide, niti ob straneh!
Če imamo kačje pastirje na vrtu, je to odlična novica, saj pomagajo v boju proti škodljivcem pridelkov in uravnavajo populacije komarjev. Več o kačjem pastirju pa v tokratni epizodi.
Avtorica literarnega dela: Bénédicte Rivière
Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma
Režiserka: Saška Rakef
Igralca: Blaž Šef in Anja Novak
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič
Urednik oddaj: Alen Jelen
Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Lektorica: Tinka Kos
Fonetičarka: Mateja Juričan
Strokovni pregled besedila: dr. Rudi Verovnik, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
--------
10:33
--------
10:33
Lisica: Neutrudni lovec, navadni lisjak
Navadna ali rdeča lisica je zelo zvita žival. To je sreča zanjo, saj je zaradi svojega nočnega in samotarskega življenja ranljivejša.
Lisice so podobne psom, imajo močno razvit voh, ki jim omogoča zaznavati sledi vonja drugih živali. Skupaj z volkovi in kojoti spadajo v isto družino: družino psov. Barva lisičjega kožuha je različna, od svetlordeče do temnorjave, v zimskem kožuhu ima več sivih odtenkov.
Prepoznamo jo tudi po podolgovatem in koničastem gobcu, velikih, trikotnih in pokončnih uhljih ter košatem repu. Ali ji je njen videz prinesel sloves zvite
živali? Odgovor vas čaka v Zverinicah.
Avtorica literarnega dela: Joanna Rzezak
Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma
Režiserka: Saška Rakef
Igralca: Blaž Šef in Anja Novak
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič
Urednik oddaj: Alen Jelen
Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Lektorica: Mojca Blažej Cirej
Fonetičarka: Mateja Juričan
Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije
Od majhnih do ogromnih, od morskih do kopnih, od tistih na tleh do tistih v zraku … Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno–igrani seriji Zverinice.
Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu).