Pregled leta, 3. del: Koronavirus na distanci, vitalna dolgoživost in vojskovanje z droni
V pregledu izstopajočih vsebin Frekvence X pretekle sezone Luka Hvalc tokrat izpostavlja tri teme: S časovne razdalje petih let smo s kitajskim virologom Georgeom Fujem Gaom analizirali pandemijo koronavirusa; Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo? Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih?
--------
25:24
--------
25:24
Pregled leta, 2. del: Nuklearka, AI agenti, kvantna fizika in upočasnjevanje AMOC-a
V novem pregledu tem aktualne sezone Frekvence X vas bo Maja Ratej spomnila na oddaje, v katerih je obiskala jedrsko elektrarno Krško in odpotovala na Dansko, da bi ugotovila, ali severni Evropi res preti ledena doba. Znova bomo pokukali k umetni inteligenci in se spraševali, ali so agenti naslednja velika stvar, in pokazali na fascinantne možnosti, ki jih nove tehnologije prinašajo za področje arheologije. Ustavimo pa se tudi na aprilskem kvantnem dnevu, ko bomo znova ponovili nekaj najbolj temeljnih izrazov kvantne fizike.
Če še niste, vabimo, da prisluhnete še:
- Jedrska elektrarna v Krškem: V zakulisju tega največjega stroja v Sloveniji
- So AI agenti naslednja velika stvar?
- Kvantni dan na Valu 202
- Si to, kar ješ: prehrana in geografsko poreklo zapisana v naših kosteh in zobeh
- Ko imaš kup težav, izvidi pa normalni
- Preti severni Evropi nova ledena doba?
--------
28:51
--------
28:51
Pregled leta, 1. del: Menopavza, pozno starševstvo, prehranska dopolnila
V prvem pregledu leta naše znanstvene oddaje se sprehajamo od menopavze do poznega starševstva in tveganj, povezanih s tem, veliko poudarka pa smo letos v Frekvenci X namenili tudi prehrani in prehranskim dopolnilom. Ker se je treba ob poplavi vseh informacij odločati informirano in preudarno, zato bomo ponovili osnove in še enkrat spomnili, da ni bližnjic, da je pot do dobrega počutja uravnotežena prehrana.
Če še niste, vabimo, da prisluhnete še:
Za starševstvo se odločamo vse pozneje, a biološka ura je neomajna
Izdelkov za razstrupljanje jeter ne potrebujemo, jetra so prečiščevalni organ
Krči v mišicah po športu so rezultat energijske krize, ne pa pomanjkanja magnezija
Menopavze ne smemo enačiti s starostjo
Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje
--------
24:10
--------
24:10
Demografija: V Sloveniji se rojeva vse manj otrok, a obstajajo izjeme
Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo? Demografija, 1.del: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost
--------
24:47
--------
24:47
Demografija: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost
Stopnja rodnosti se je v razvitih državah v zadnjih šestdesetih letih prepolovila – tudi v Sloveniji. Ob podaljševanju življenjske dobe bodo gospodarsko razvite države kmalu trčile ob demografski zid. Starajoče se družbe bodo zaradi nizke rodnosti izgubljale gospodarsko dinamiko, odpornost in dolgoročno tudi vojaško moč. Zagotavljanje denarja za pokojnine in dolgotrajno oskrbo bo postajalo vse težje. Vlade, regije in celo posamezne občine skušajo z različnimi, predvsem finančnimi spodbudami, vplivati na višjo rodnost, a so ukrepi večinoma neuspešni.
Analiziramo demografske politike in trende v različnih državah, pod drobnogled postavljamo ekonomske, družbene, socialno-psihološke in individualne razloge, zaradi katerih naravno obnavljanje prebivalstva ni več samoumevno. Kakšne so alternative?Sogovorniki:
Martina Žnidaršič, Statistični urad RS
Diego Ramiro Farinas, Inštitut za demografijo v Madridu
Marin Strmota, demograf in nekdanji državni sekretar v hrvaški vladi
Janez Malačič, profesor demografije
Shuihui Zhang, profesor sociologije v Šanghaju
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Netherlands