Frekvenca X

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.

Gostje:


izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik

asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani

dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami


V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.

Poglavja:
00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji?
00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej.
00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj?
00:10:51 Ondinino prekletstvo
00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj?
00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate
00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu
00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom
00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa?
00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom
00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje
00:32:21 Dihanje in bolečina
00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas
00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus

Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?Sogovorniki:


Jure Bedenk, kozjerejec z Blok, poznavalec sobivanja z zvermi,

Adam Weymouth, pisatelj in okoljski publicist, avtor knjige Volk samotar,

Sašo Dolenc, fizik in filozof, strokovni sodelavec Frekvence X,

študentke in študenti ekologije.


V rubriki Xpertiza (od 00:48:57) se predstavlja Rok Friš, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki si želi svoje strokovno znanje uporabiti pri načrtovanju električnih vozil.

Poglavja:
00:03:13 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z zvermi
00:05:34 Reportaža z Blok
00:18:49 Intervju z Adamom Weymouthom o volku Slavcu
00:47:10 Zaključna analiza dr. Saša Dolenca
00:48:57 Xpertiza: Rok Friš, načrtovanje e-vozil

Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.Sogovorniki:


gozdarka in matematičarka Marija Jakopin, upravljavka gozda pri Grosupljem,

okoljski aktivist in publicist George Monbiot, kolumnist časnika The Guardian,

fizik in filozof Sašo Dolenc, strokovni sodelavec Frekvence X,

študentke in študenti ekologije.


V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja Živa Krajnc, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete v Mariboru, ki se ukvarja s psihologijo prehranjevanja.

Poglavja:
00:02:04 Sašo Dolenc o gozdu kot vrtu in drevesih kot laseh
00:04:50 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z naravo
00:07:47 Reportaža iz gozda v okolici Grosupljega
00:14:15 Marija Jakopin: Sekati ali ne sekati?
00:24:02 George Monbiot o Sloveniji, podivljanju, sonaravnem upravljanju
00:35:48 Mladi o prihodnosti naše narave
00:40:08 Xpertiza: Živa Krajnc, psihologija prehranjevanja

Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Posnetek njenega gostovanja na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani si lahko ogledate tukaj.








Avtor fotografije: Jure Makovec/STA

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.

Gosti oddaje so:


mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru,

mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in

magistrica nutricionistike Ajda Strnad.


Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane:


Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem

Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost

Mikroorganizem v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni


V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja Mihael Boštjan Končar, raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Poglavja:
00:02:12 Kaj je mikrobiota?
00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju
00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje
00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani
00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane
00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor
00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto?
00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha?
00:25:23 Fekalna transplantacija
00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar
00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu
00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote