Frekvenca X

V goste na tokratno Frekvenco X prihaja profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerzei v Novi Gorici Andreja Gomboc, ki ji bodo v nedeljo na podelitvi najvišjih državnih nagrad za raziskovalne dosežke podelili priznanje ambasadorke znanosti Republike Slovenije. Prav po njeni zaslugi lahko namreč raziskovalci v Sloveniji dostopajo do neverjetne količine podatkov, ki jih sleherno noč ustvari Observatoriju Vere Rubin v Čilu, najzmogljivejša digitalna naprava na svetu za sistematično opazovanje spreminjajočega se vesolja. Z njo se bomo pogovarjali o tem, kako nastaja najnatančnejši zemljevid neba, na katerem bo približno 40 milijard galaksij, zvezd in drugih nebesnih teles, in kako si dela v astronomiji ne znajo več predstavljati brez umetne inteligence. Gostje:


Andreja Gomboc, profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerzei v Novi Gorici

Željko Ivezić, vodja gradnje observatorija in tudi samega projekta LSST, profesor na Univerzi Washington v Seattlu v Združenih državah Amerika

Mario Jurić, vodja skupine za asteroide, profesor na Univerzi Washington v Seattlu v Združenih državah Amerika

Krompir je danes takoj za rižem, pšenico in koruzo 4. najpomembnejša poljščina za prehrano ljudi na svetu. Pridelujejo ga v več kot 150 državah, na leto pa ga po podatkih Združenih narodov po svetu zraste približno 370 milijonov ton.V Evropo je iz Južne Amerike prispel v 16. stoletju, pri nas pa se je v prehrani širše uveljavil šele v 19. stoletju. Zakaj so bili ljudje do njega sprva nezaupljivi in kako je postal tako zelo "naš''?

V tokratni Frekvenci X pa se ne ustavimo le pri zgodovinski poti te poljščine. Govorimo tudi o tem, kako se krompir danes brani pred boleznimi in škodljivci ter kako nastajajo nove slovenske sorte, ki bi bile odpornejše proti boleznim in suši. Torej: od A do Ž o krompirju.

Sogovorniki:


Barbara Sosič, kustosinja za področje kmetijstva v Slovenskem etnografskem muzeju,

dr. Kristina Gruden, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo,

dr. Peter Dolničar, strokovnjak za krompir in žlahtnitelj slovenskih sort na Kmetijskem inštitutu Slovenije.


Dele oddaje je interpretirala Maja Moll.

Denga v Italiji, čikungunja v Franciji, komarji, ki prenašajo te bolezni, nekoč značilne za tropske kraje, pa vse bližje našim domovom. V tokratni Frekvenci X raziskujemo naraščajoče tveganje eksotičnih bolezni pri nas, ki jih prenašajo komarji. Kako se okužimo z dengo, čikungunjo in boleznijo Zahodnega Nila in kakšno vlogo pri njihovem širjenju igrajo podnebne spremembe? In predvsem: kako se lahko zaščitimo, ko so roji komarjev vse številčnejši tudi pri nas? Gostje:


Dr. Miša Korva, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani

Dr. Katja Adam, raziskovalka komarjev na UP FAMNIT

Dr. Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev, ICTP v Trstu


Poglavja:
00:00:43 Kako zelo nas motijo komarji?
00:01:41 Komarjev je vedno več
00:03:33 Kaj so denga, virus Zahodnega Nila in čikungunja in kako jih prepoznamo?
00:08:15 Porast primerov v naši regii
00:10:26 Kaj pomeni izraz 'lokalna okužba'?
00:13:21 Kako dolgo je človek pri teh boleznih prenašalec in kako se okužimo?
00:16:38 O tem, kako podnebje vpliva na prihod tujerodnih vrst komarjev z Laurel di Sera
00:20:16 Zatirati z zaplinjanjem? Pri nas (še) ne
00:22:43 Kolikšen je globalen davek teh bolezni?
00:23:54 Kako napredujejo rešitve za zdravljenje in cepljenje pri teh boleznih?
00:25:22 Od komarjev pa h klopom: Odkrili novo povzročiteljico bolezni, ki jih prenašajo klopi
00:27:37 Začenja se sezonsko cepljenje proti gripi

Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod pogoji svetovne konkurence. Kaj se zgodi, ko podnebna kriza postane kriza prehranske varnosti? Bomo postali vse bolj odvisni od uvoza ali bomo zaščitili domačo pridelavo? Kdo bo imel v prihodnosti največjo moč nad hrano? In ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko? V pogovoru so sodelovali:


novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek,

dr. Žiga Malek, raziskovalec rabe tal in ekosistemov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani,

dr. Marina Pintar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani,

mladi in inovativni kmet Domen Benčina z družinske kmetije Pr' Birtovih.


Okrogla miza je bila del Avdiofestivala, ki je v ljubljanski Cukrarni potekal 28. septembra 2026.

V Frekvenci X ta teden napeto spremljamo letošnje razglasitve Nobelovih nagrad v medicini, fiziki in kemiji. Razkrivajo prelomna odkritja: od nove obetavne metode optogenetike v nevroznanosti do nenavadnih delcev nevtrinov, ki vsako sekundo v stotinah milijard preletijo sleherni kvadratni centimeter našega telesa. V sredo, ravno v času, ko bodo razglasili še letošnje lavreate v kemiji, se bomo v živo oglasili izpred Kemijskega inštituta ter s sogovorniki razpravljali o tem, kaj je najboljše svetovne znanstvenike pripeljalo do Nobelove nagrade, kakšna je zgodba za njimi in zakaj je njihovo delo tako prelomno.

Sogovorniki:


dr. Grega Repovš, Filozofska fakulteta v Ljubljani

dr. Peter Križan, Institut 'Jožef Stefan'

dr. Samo Stanič, Univerza v Novi Gorici

dr. Matej Huš, Kemijski inštitut


Poglavja:
00:00:26 Zakaj so Nobelove nagrade deležne tolikšne pozornosti?
00:05:41 Pa Nobelove kdaj udarijo tudi mimo?
00:07:35 O Nobelovi v medicini z Grego Repovšem
00:16:27 O Nobelovi v fiziki s Petrom Križanom in Samom Staničem
00:24:33 O Nobelovi v kemiji z Matejem Hušem
00:01:53 Na koga stavijo v kemiji ali kako smo v živo pospremili razglasitev lavreatov v kemiji