Frekvenca X

Frekvenca X septembra prestopa meje. Obiskali bomo mednarodno prepoznavna raziskovalna središča tik ob naši meji, začenši z mestom znanosti – Trstom, kjer uspešno deluje vrsta raziskovalnih ustanov. Naš prvi cilj je Sissa – mednarodna podiplomska šola za napredne študije, zelo blizu mejnega prehoda Fernetiči. S tamkajšnjimi raziskovalci smo se dotaknili nekaterih najbolj zanimivih vprašanj sodobne znanosti – od razmaha umetne inteligence in odmevov pravesolja do novih ugotovitev nevroznanosti in vprašanja, kako znanost približati ljudem. Šola kljub svoji majhnosti slovi po izjemni uspešnosti: več kot petina sedanjih profesorjev je prejela vsaj enega od prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta, na hodnikih pa je moč srečati pisan mednarodni vrvež.


Sogovorniki:
Anja Kobal, doktorska študentka na področju nevroznanosti
Andrea Romanino, fizik na področju fizike osnovnih delcev in direktor Sisse
Sebastian Goldt, fizik in strokovnjak za podatkovno znanost
Katja Reinhard, nevroznanstvenica
Nicoletta Krachmalnicoff, astrofizičarka
Nico Pitrelli, vodja študijskega program Komuniciranje znanosti na Sissi

Poglavja:
00:00:20 Kje je Sissa in zakaj je nekakšen Babilonski stolp?
00:02:38 Andrea Romanino: Biti daleč od Rima je to lahko težava, a tudi priložnost
00:04:51 S Sebastianom Goldtom o nevronskih mrežah in tem, ali smo že izčrpali baze podatkov
00:09:45 Nicoletta Krachmalnikoff prevzema vodenje skupine za kozmologijo in astrofiziko na Sissi
00:13:00 Zakaj se včasih na nevarnost odzovemo s pobegom, včasih pa zamrznemo, s Katjo Reinhard
00:16:36 Anjo Kobal v doktoratu zanima epigenetika pri vzniku avtizma pri ljudeh
00:18:42 Nico Pitrelli: Dolgoletna tradicija študija komuniciranja znanosti na Sisso
00:22:24 Kakšna bo usoda znanosti in komuniciranja te s pojavom umetne inteligence?
00:24:28 Raziskovalci o predmetih ali posebnostih v njihovih pisarnah, ki jim pomenijo največ

V Xkurziji gremo na Štajersko, v Maribor, kjer je pred leti zaživel zanimiv projekt Govorjena slovenščina. Gre za spletni portal, ki zbira zvočne posnetke pogovorne slovenščine in tako ustvarja dragocen zvočni zapis našega jezika. Posnetki bodo nekoč našim zanamcem omogočili prisluhniti, kako smo govorili leta 2026, hkrati pa so pomembni tudi za razvoj jezikovnih modelov. Morda bo umetna inteligenca nekoč z nami govorila ne le v knjižni slovenščini, ampak tudi v štajerskem, prekmurskem ali primorskem narečju.



POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih

Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.

Xkurzija se je odpravila na iskanje druge najbolj strupene vrste žuželk na svetu. Toda ni nam bilo treba v kakšno puščavo ali pragozd, šli smo kar na slovensko obalo. V okolici Kopra so namreč lani odkrili prva gnezda orientalskih sršenov, v Sloveniji invazivne vrste, ki je zelo nevarna za domače čebele in druge opraševalce. Pa tudi za človeka, saj gnezdi tudi v mestih in vaseh, v luknjah v starih zidovih. Že kratek sprehod po središču Kopra je razkril srhljivo hitrost razmnoževanja tujerodnih sršenov. Ti bi se lahko v prihodnjih letih zaradi vse toplejšega podnebja razširili tudi v druge slovenske regije. V Kopru smo iskali gnezda sršenov, pogovorili pa smo se tudi z enim najboljših poznavalcev sršenov v Evropi.Gosta:


Aleš Bozovičar, vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije

dr. Alexandros Papachristoforou, Univerza Thessaly

Tokrat se na terenu pridružimo strokovnjakom Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posvečajo cianobakterijam in njihovim toksinom. Ob Velenjskemu jezeru opazujemo, kako poteka vzorčenje vode ter se z vzorci vrnemo v laboratorij, kjer preverimo, kaj lahko v njih vidimo s pomočjo mikroskopa. Govorimo pa tudi o tem, na kaj moramo biti pozorni, ko se odločimo za plavanje v naravnih kopalnih vodah, oziroma ko vanje spuščamo svoje pse.Sogovornici:


dr. Tina Eleršek, ekipe Ciano SLO na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB)

Nika Tivadar, Ciano SLO, NIB


Zapiski:


Ciano SLO

Skrivnosti slovenskih motnih voda

Ob še enem vročinskem valu se v XKurziji odpravljamo v laboratorij, kjer skrbijo, da bomo tudi v prihodnosti, ki bo po napovedih vedno bolj vroča, trajnostno ohlajali domove. V Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko LAHDE Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani raziskujejo napredne hladilne sisteme in tehnologije za učinkovitejšo rabo energije. Eno od področij, s katerim se ukvarjajo, je magnetno kalorično hlajenje. To je inovativna in okolju prijazna tehnologija hlajenja, ki sicer še nekaj časa ne bo v komercialni uporabi, se pa študije na te področju dogajajo že nekaj desetletij, pravi raziskovalec dr. Urban Tomc.