Frekvenca X

Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Gostja: Parmy Olson, novinarka (Bloomberg) in avtorica knjige 'Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet'

V Xpertizi (39:31) se predstavlja Anita Bolčevič, raziskovalka na področju turizma, FKBV UM.

Avtorstvo fotografije na naslovnici podkasta: Kim Farinha





Poglavja:
00:00:01 Uvod
00:01:53 Parmy Olson in kaj jo je navdušilo za poročanje o tehnologiji
00:05:38 Kdo sta Sam Altman in Demis Hassabis
00:11:24 Na prizorišče stopita Google in Microsoft
00:14:41 Kakšna je bila vloga Elona Muska?
00:16:43 Google in njegov Goljatov paradoks
00:17:45 Kitajska noče zaostajati
00:20:55 Kakšna je dejanska tržna vrednost umetne inteligence
00:24:39 Zakaj je regulacija umetne inteligence tako težavna?
00:30:06 Negotov položaj novopečenih diplomantov ali kdo bo opravljal prakso?
00:33:30 Umetna inteligenca, njena 'empatija' in skriti interesi v ozadju
00:36:27 UI uporabljamo za preverjanje lastnih idej, ne njihovo generiranje
00:39:31 Xpertiza: Anita Bolčevič

Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.

Gostja: Parmy Olson, novinarka in avtorica knjige 'Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki je spremenila svet'.

V Xpertizi gostuje Anita Bolčevič, doktorska študentka turizma na Univerzi Maribor.

Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Izseki iz oddaj:


O športni statistiki s Slavkom Jeričem

O mitohondrijih

O magneziju in drugih prehranskih dopolnilih

O moči stiska naših pesti

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.

Gostje:


izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik

asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani

dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami


V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.

Poglavja:
00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji?
00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej.
00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj?
00:10:51 Ondinino prekletstvo
00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj?
00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate
00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu
00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom
00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa?
00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom
00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje
00:32:21 Dihanje in bolečina
00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas
00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus

Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?Sogovorniki:


Jure Bedenk, kozjerejec z Blok, poznavalec sobivanja z zvermi,

Adam Weymouth, pisatelj in okoljski publicist, avtor knjige Volk samotar,

Sašo Dolenc, fizik in filozof, strokovni sodelavec Frekvence X,

študentke in študenti ekologije.


V rubriki Xpertiza (od 00:48:57) se predstavlja Rok Friš, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki si želi svoje strokovno znanje uporabiti pri načrtovanju električnih vozil.

Poglavja:
00:03:13 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z zvermi
00:05:34 Reportaža z Blok
00:18:49 Intervju z Adamom Weymouthom o volku Slavcu
00:47:10 Zaključna analiza dr. Saša Dolenca
00:48:57 Xpertiza: Rok Friš, načrtovanje e-vozil