Frekvenca X

“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.

Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.


Gostje:


dr. Damjana Rozman, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta v Ljubljani

dr. Mojca Kržan, predavateljica za področje farmakologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani

dr. Leon Meglič, ginekolog in porodničar, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Ginekologija Meglič

dr. Madlen Matz-Soja, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta v Leipzigu


Brala sta Maja Moll in Igor Velše.

V Xpertizi (32'50'') se predstavlja Ana Lampret, ki se kot asistentka na področju psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru ukvarja s tem, kako otroci in mladostniki navezujejo odnose z drugačnimi od njih in kako ti odnosi vplivajo na njihov razvoj.

Poglavja:
00:01:22 Afera 'Talidomid'
00:03:34 Človeško telo ni univerzalno ali o več stranskih učinkih pri ženskah
00:06:04 Kako se na zdravilo odzove žensko in kako moško telo?
00:07:09 Katera zdravila pa učinkujejo različno glede na spol?
00:10:03 Alkohol in učinkovanje na žensko in moško telo
00:11:56 Kaj sta farmakokinetika in farmakodinamika
00:15:14 Regulatorni preobrati in intersekcionalnost
00:16:14 Ženska v rodni dobi, noseča ženska, ženska po menopavzi – popolnoma drugačni svetovi
00:19:56 Kaj pa menstrualni ciklus in vpliv hormonov na učinkovanje zdravil?
00:23:09 Zagata z nosečnicami
00:32:50 Xpertiza: Ana Lampret
00:24:47 O vlogi jeter pri presnovi zdravil pri spolih z Madlen Matz-Soja

"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert Einstein

Ker se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih?Gostje:
– strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
– dr. Janez Kos, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
– Alok Jha, urednik za znanost in tehnologijo pri mediju The Economist
– dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
– dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU

V Xpertizi se predstavi Luka Petravič, specialist interne medicine v UKC Maribor in doktorski študent na ljubljanski Medicinski fakulteti na programu Javno zdravje.

Poglavja:
00:01:53 Je vse čudež ali ni čudež nič?
00:04:49 dr. Tomaž Zwitter o posebnostih Sonca
00:09:44 dr. Janez Kos o majhni verjetnosti za nastanek Zemlje
00:13:17 Alok Jha o neverjetnih lastnostih vode
00:29:44 Xpertiza: Luka Petravič
00:18:12 prof. Nina Gunde Cimerman o organizmih v ekstremnih okoljih
00:22:00 dr. Irena Debeljak o padcu asteroida na Zemljo

Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Gostja: Parmy Olson, novinarka (Bloomberg) in avtorica knjige 'Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet'. Knjiga je v prevodu Sama Kuščerja dostopna tudi v slovenskem jeziku.

V Xpertizi (39:31) se predstavlja Anita Bolčevič, raziskovalka na področju turizma, FKBV UM.

Prevode je brala: Eva Longyka Marušič.

Avtorstvo fotografije na naslovnici podkasta: Kim Farinha





Poglavja:
00:00:01 Uvod
00:01:53 Parmy Olson in kaj jo je navdušilo za poročanje o tehnologiji
00:05:38 Kdo sta Sam Altman in Demis Hassabis
00:11:24 Na prizorišče stopita Google in Microsoft
00:14:41 Kakšna je bila vloga Elona Muska?
00:16:43 Google in njegov Goljatov paradoks
00:17:45 Kitajska noče zaostajati
00:20:55 Kakšna je dejanska tržna vrednost umetne inteligence
00:24:39 Zakaj je regulacija umetne inteligence tako težavna?
00:30:06 Negotov položaj novopečenih diplomantov ali kdo bo opravljal prakso?
00:33:30 Umetna inteligenca, njena 'empatija' in skriti interesi v ozadju
00:36:27 UI uporabljamo za preverjanje lastnih idej, ne njihovo generiranje
00:39:31 Xpertiza: Anita Bolčevič

Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.

Gostja: Parmy Olson, novinarka in avtorica knjige 'Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki je spremenila svet'.

V Xpertizi gostuje Anita Bolčevič, doktorska študentka turizma na Univerzi Maribor.