Frekvenca X

V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin.

Gostje:
Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost
Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v Kairu
Geert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik
Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti, profesorica na Univerzi v Baskiji
Carl Heron, direktor znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju (z njim se je za Radio Prvi pogovarjala Nina Slaček)

V Xpertizi (od 23 min 56 s naprej) gostuje Peter Mastnak Sokolov, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani preizkuša nova učinkovine za zdravljenje nevrodenegerativnih bolezni.

Poglavja:
00:01:03 Kakšen je vonj mumij in o multidisciplinarnosti moderne egiptologije z direktorjem muzeja v Kairu
00:06:23 Kako se v Britanskem muzeju lotevajo preučevanja mumificiranih živali
00:12:43 Ko iz slavnih slikarskih platen izstopijo stoletja nevidne plasti
00:16:32 Kaj sploh je dediščinska znanost in kaj ji je v zadnjem času dalo pospešek?
00:19:35 Maite Maguregui: Zakaj to počnemo? Da prispevamo k ohranjanju dediščine na trajnosten in odgovoren način.
00:23:56 Xpertiza: Peter Mastnak Sokolov

V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se dogaja z našim telesom, ko večino dneva preživimo v sedečem položaju, kako to vpliva na naše mišice, kosti in na naš srčno-žilni sistem in predvsem, kaj lahko naredimo, da omilimo negativne posledice sedenja.Gostje:


specialist kardiologije in vaskularne medicine na ljubljanskem Kliničnem centru dr. Daniel Košuta,

dr. Maja Petrič z Oddelka za fizioterapijo ljubljanske Zdravstvene fakultete,

osebni trener Ivan Plavšić,

in zdravnica ter avtorica programa Pokončna drža, Dobra drža Saša Staparski Dobravec.


V Xpertizi (na 28 min 33 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, se predstavlja Natalija Trunkelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki se pri svojem delu druži z ultra natančnimi mikroskopi.

Bral je Aleksander Golja.

Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih svetov, temveč po zaslugi neverjetno natančnih orodij odstirajo tudi njihove atmosfere, oblake, vreme in kemično sestavo, vse z namenom, da bi se kaj novega naučili tudi o našem edinstvenem planetu. V tokratni Frekvenci X s teleskopi in knjigo v roki raziskujemo oddaljene ekstremne svetove in misije, ki nam jih približujejo. Gostje:

dr. Christianne Helling, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu
dr. Peter Woitke, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu
Darko Kolar, Univerza v Novi Gorici
Igor Harb, prevajalec, pisatelj in poznavalec znanstvenofantastične literature

V Xpertizi (na 35 min 22 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, gostuje dr. Svit Komel s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je za svoje doktorsko delo s področja habsburške agrarne reforme in boja kmetov za zemljo kot prvi slovenski raziskovalec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti, ki izpostavlja najboljša dela mladih raziskovalcev na področju zgodovine znanosti in tehnologije.

Brala sta Lidija Hartman in Igor Velše.

Vir fotografije: Nasa

Poglavja:
00:00:01 Uvod
00:02:40 Od odkrivanja planetov k njihovemu karakteriziranju
00:05:13 Kako lahko astrofiziki sploh odkrivajo eksoplanete?
00:08:48 O vrstah eksoplanetov, njihovih atmosferah in zvezdah
00:13:58 Kako določijo atmosfero eksoplanetov?
00:19:17 So že našli Zemljinega dvojčka?
00:23:12 O oddaljenih svetovih v znanstvenofantastični literaturi z Igorjem Harbom
00:31:52 In če odkrijejo Zemlji podoben planet?
00:35:22 Xpertiza: Svit Komel

V človeški naravi je, da se spominjamo in tudi pozabljamo. Naši spomini so selektivni in subjektivni, v času hitre digitalizacije pa dobivajo nove razsežnosti in možnosti. Raziskujemo, kako na naš spomin vplivajo sodobne tehnologije in kakšno vlogo pri tem igra umetna inteligenca, pa tudi, kako je s pravico do pozabe in etičnimi vprašanji, ki jih prinaša digitalna doba. Spomin nas zanima tudi s kulturološkega, filozofskega in političnega vidika. Kakšne so – in kakšne bodo – magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti v iskanju izgubljenega časa? Sogovorniki:


Kate Eichkorn, raziskovalka digitalnega spomina

Natalija Majsova, kulturologinja

Grega Repovš, psiholog in nevroznanstvenik

Aljoša Kravanja, filozof

Wendy Hui Kyong Chun, raziskovalka digitalnih tehnologij

Filip Filković, režiser in poustvarjalec spominov z umetno inteligenco


V rubriki Xpertiza se predstavlja mlada kemičarka Nika Atelšek Hozjan.

Zapiski:


Možgani na dlani: Kako možgani načrtujejo prihodnost?

Projekt Spomenar


Poglavja:
00:02:42 Generiranje spominov z umetno inteligenco
00:05:27 Kate Eickhorn o digitalizaciji spominov
00:10:32 Filozof Aljoša Kravanja o spominskih vmesnikih
00:17:21 Spomin in možgani, dr. Grega Repovš
00:21:59 Kulturni in politični spomin, Natalija Majsova
00:29:03 UI magdalenice, Wendy Chun
00:35:56 Xpertiza: Nika Atelšek Hozjan

Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe?

Gosta:
dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo
dr. Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije

Raziskovalci, ki so sodelovali v anketi:

Dr. Cene Gostinčar (BF UNI), dr. Rudi Verovnik (BF UNI), dr. Matjaž Bedjanič (NIB), dr. Nataša Mori (NIB), dr. Gregor Belušič (BF UNI), dr. Valerija Zakšek (BF UNI).